Gledališče Celje ima od oktobra 2019 prenovljeno dvorano in oba foyerja oziroma preddverji. Prostore so v gledališču nazadnje prenavljali ob koncu druge svetovne vojne. S posodobitvami so želeli obiskovalcem zagotoviti bolj prijeten ogled predstav, saj so nemalokrat o tem slišali pritožbe.
V podjetju Skosal smo v prenovi SLG Celje sodelovali kot izvajalec obnove kamnitega tlaka v obeh preddverjih. Kamnito površino smo obnovili z diamantnim brušenjem in polituro do visokega sijaja.
Arhitekturna vrednost obnovljenih tlakov iz Podpeškega marmorja
Marmor, ki je bil uporabljen pri arhitekturi tal SLG Celje, je danes izredna redkost, saj so uporabili podpeški marmor, ki so ga pridobivali v nekdanjem Knezovem kamnolomu, ki je sedaj že zaprt. Dotični marmor pridobijo samo še za obnove obstoječih objektov, če je to potrebno. Marmor Podpečan je temno sive in črnkaste barve – to mu daje žlahtnost in brezčasno lepoto. Pogosto je v strukturi vidna sestava iz školjk, ki mu daje še vidnejši pečat. Iz primera SLG Celje lahko vidimo zgodovinsko vrednost kamnite površine in je odličen primer ponazoritve, kako se lahko izgled več sto let stare kamnite površine povrne s strokovnim pristopom in ustreznimi postopki obnove.
O Podpeškem kamnolomu
Bele lupine fosilnih školjk v temno sivem apnencu – okrasna kombinacija, ki je že Rimljane prepričala, da so preusmerili strugo Ljubljanice in jo speljali mimo Podpeškega kamnoloma. S čolni so podpeški kamen vozili v Emono in z njim krasili najpomembnejše stavbe v mestu. Tako je ostalo dolga stoletja, mnogi domačini pa so postali cenjeni kamnoseški mojstri. Stopnišče Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, delo Jožefa Plečnika, pokaže podpeški marmor v najlepši luči. Kamnolom je danes zaščiten kot naravna vrednota, manjši izkopi so namenjeni le za restavriranje objektov. In natanko ta isti kamen krasi tudi kamnite tlake SLG Celje.
Triasni podpeški apnenec, ki ga bolje poznamo pod imenom »podpeški marmor« ali kar »podpečan«, se je kot stavbni material pogosto uporabljal tudi v prejšnjem stoletju. Zelo ga je cenil arhitekt Jože Plečnik. Podpeški kamen lahko danes občudujemo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Državnem zboru Republike Slovenije, Nebotičniku, cerkvi Svetega Mihaela v Črni vasi in drugod.
Zgodovina Gledališča Celje
Stavba Gledališča Celje ima edinstveno zgodovino, saj je celjsko gledališče edino gledališče v Sloveniji, ki ima del stavbe še iz srednjeveškega obdobja – stolp nekdanjega mestnega obzidja. Prvo mestno gledališče je v stavbi začelo delovati leta 1824. Konec 19. stoletja so v celoti odstranili mestno obzidje, razen stolpa, in zgradili stavbo, kot jo poznamo še danes. Naslednjo večjo prenovo so začeli leta 1942. Po drugi svetovni vojni se je nova oblast odločila za dokončanje gledališke hiše. Vhod gledališča so premaknili na zahodno stran stavbe, kjer je še danes, stavbo so dozidali. V celoti je bila odstranjena neorenesančna fasadna členitev. Levo od gledališkega vhoda so uredili pisarne, desno pa zaodrje s prostori za kulise. Prenova je bila končana v sezoni 1952/53. Profesionalno gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Do naslednje večje prenove je minilo več kot 50 let, ko so s pomočjo Mestne občine Celje leta 2008 zamenjali streho, nato pa so v naslednjih letih prenovili še prostore za tehniko, frizernico, del pisarn, sanitarij in okna. (MO)